Cuno Vat o Stederju: »Še nikoli nisem tako hitro kupil podjetja«

Je prevzem skupine Steder nastal naključno ali je za njim stal strateški načrt?

Nekakšna kombinacija teh dveh dejavnikov. Najprej se je pojavila priložnost za nakup skupine Steder Group, nato pa smo lani oblikovali naš triletni načrt. V njem smo navedli, da želimo v prihodnjih letih razširiti našo mrežo v pomorskem prevozu z najmanj sedmimi podružnicami. Na področju kopenskega prevoza v Evropi smo že dobro pokriti, v pomorskem prevozu pa smo se želeli okrepiti na nekaterih strateških lokacijah. S Steder Group smo zdaj izpolnili dva od sedmih ciljev na našem seznamu želja, in sicer v Glasgowu in Dubaju. To utrjuje obseg poslovanja, ki je potreben, da bomo tudi v Evropi prihodnosti ostali konkurenčni na področju pomorskega prevoza. Pri tem bo Steder Group zaenkrat še naprej deloval pod lastno blagovno znamko v okviru Neele-Vat.

Cuno Vat, izvršni direktor podjetja Neele-Vat

Kdo je prevzel pobudo?

Moj oče, Ruud Vat, je pred nekaj leti med Svetovnimi dnevi pristanišč stopil v stik z lastnikom Rienom Spijkersom iz skupine Steder Group. Takrat so se pogovarjali o tej temi. Marca letos smo nenadoma prejeli klic od Riena, naj pridemo na pogovor, saj so se pogajanja s potencialnim kupcem končala brez rezultata. Ali bi morda še vedno bili zainteresirani? Takrat se začne pogovor. Kot Rotterdamerji med seboj smo konec prejšnjega tedna hitro sklenili posel. Mislim, da še nikoli nismo tako hitro zaključili prevzema. Po eni strani je bila to priložnost, po drugi strani pa se je vse tudi zelo dobro ujemalo.

Zakaj je bila skupina Steder na prodaj? Ni bilo naslednika?

Rien Spijkers je star 73 let. Zanj je bilo to dovolj.

Ali je šlo za nakup brez javnega razpisa in bo Spijker postal vaš delničar?

Ne. Na njihov bančni račun smo nakazali lepo vsoto denarja. Mimogrede, v okviru skupine Steder Group ne kupujemo vsega, ampak le dele. Tako je podjetje Steder Agencies & Chartering izključeno iz posla. To je trg, o katerem nimamo pojma. Prevzemi morajo jasno ustrezati naši strategiji. Poleg tega velja za nas, da mora biti podjetje zdravo in da morajo biti zaposleni pripravljeni ostati. Za Riena to glede na njegovo starost seveda ne velja več.

Vodstvo na Škotskem ima sicer tudi delež v tamkajšnjih pisarnah. V Združenem kraljestvu torej kupujemo večinski delež v višini 70 %. Preostalih 30 % ostane v lasti zaposlenih. Tudi v Dubaju ima vodstvo majhen manjšinski delež. Kot podjetje Neele-Vat smo prevzeli le vse delnice podružnic na Nizozemskem. Udeležba zaposlenih v podjetju nam sicer ni nič novega. Deset menedžerjev v podjetju Neele-Vat prav tako poseduje delnice. To pravzaprav krepi občutek pripadnosti ekipi.

Kako pomemben je ta prevzem za podjetje Neele-Vat, če upoštevamo promet in število zaposlenih?

Za nas gre za precej pomemben korak. S tem bomo število zaposlenih povečali za sto ljudi, med katerimi je petdeset v Škotski, na tisoč zaposlenih. Sedaj delujemo v 27 poslovalnicah v desetih državah. Prihodki so se zaradi prevzema povečali za 50 milijonov evrov na 395 milijonov evrov, skupna površina skladišč pa zdaj znaša 255.000 kvadratnih metrov.

Neele-Vat je zdaj v strateškem načrtu zapolnil dve od sedmih pisarn. Ali boste preostali del vzpostavili sami ali pa boste kljub temu razmišljali o nadaljnjih prevzemih?

Glede slednjega: z eno samo osebo ne boste uspešno vstopili na nov trg. Zato bomo preučili, ali lahko prevzamemo obstoječe akterje na teh trgih.

Gre še za nakup petih pisarn za pomorski prevoz na strateških lokacijah. Ali bo to uspelo v dveh letih?

Časovnega pritiska ni. Poleg tega se nahajate na trgu pomorskega prevoza, ki je od koronakrize postal nepredvidljiv zaradi ogromnih podražitev. Trg včasih primerjam s kartonom mleka, ki je postal petkrat dražji in pri katerem morate po nakupu še počakati, da vidite, ali se rok uporabe ni iztekel. Zato bomo najprej mirno preučili možnosti. Izhodišče ostaja, da mora biti to primerno za nas.

Katere države imate v mislih?

Kaj Iščete agencije za pomorski prevoz med drugim v Italiji, Španiji in Nemčiji.

Kje točno?

Gre torej za morska pristanišča, kot so Hamburg, Genova, pa tudi Valencia, Barcelona in Algeciras v Španiji ter Antwerpen.

vir: Nieuwsblad Transport